Wikipedija

Gradec

glavno mesto Štajerske, Avstrija

Grádec (nemško Graz, arh. slovensko Nemški Gradec[4]) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s 303.000 stalnimi in preko 330.000 dejanskimi prebivalci, v širšem velemestnem območju pa jih šteje še enkrat več, torej kar okoli 660.000, kar predstavlja polovico prebivalstva dežele.

Gradec
statutarno mesto
Graz
Razgled z grajskega griča (Schlossberg)
Mestna hiša, Gradec
Muzej sodobne umetnosti v Gradcu
Otok v Muri
Univerza v Gradcu
Zastava Gradec
Zastava		Grb Gradec
Grb
Gradec se nahaja v Avstrija
Gradec
Gradec
Koordinati: 47°04′15″N 15°26′19″E / 47.07083°N 15.43861°E / 47.07083; 15.43861
Država Avstrija
DeželaŠtajerska
Okrožjestatutarno mesto
Upravljanje
 • ŽupanElke Kahr[1]
Površina
 • Skupno127,57 km2 km2
Nadm. višina
353 m
Prebivalstvo
 (1. januar 2025)[2]
 • Skupno306.068
DemonimGrazer (m.)
Grazerin (f.)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštne številke
A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x
Omrežna skupina+43 316
Spletna strangraz.at
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeCity of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg
Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg
Površina127,57 km²[3]
Kriterij
Kulturno: ii, iv
Referenca931
Vpis1999 (23. zasedanje)
Razširitve2010
[uredi v Wikipodatkih]

Najstarejša dokumentirana omemba Gradca sega v 12. stoletje, ko se je razvil kot utrjeno naselje pod vladavino Babenberžanov. V poznem srednjem veku je mesto postalo pomembno trgovsko in upravno središče. Od 14. stoletja naprej je služil kot rezidenca notranjeavstrijske veje habsburške dinastije, kar je prispevalo k njegovemu političnemu, kulturnemu in arhitekturnemu razvoju. Številne renesančne in baročne stavbe iz tega obdobja so še vedno del mestne podobe. Gradec je imel tudi strateški vojaški pomen kot trdnjava proti Osmanskemu cesarstvu, zlasti zaradi utrdb na Schlossbergu. V 19. in 20. stoletju sta industrializacija in rast mest pripomogli k uveljavitvi Gradca kot pomembnega industrijskega, izobraževalnega in kulturnega središča v južni Avstriji.

V mestu je sedež rimskokatoliške graško-sekovske škofije (ki se ozemeljsko pokriva z avstrijsko Štajersko), prav tako je v mestu več univerz : Univerza Karla Franca (od katere se je leta 2002 osamosvojila Medicinska univerza), Tehniška univerza v Gradcu (nekdanja Tehniška visoka šola) in Umetniška univerza (Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti), pa tudi deželni muzej Joanneum, imenovanega po ustanovitelju, nadvojvodi Janezu.

Leta 1999 je bilo zgodovinsko središče Gradca dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO; leta 2010 je bila oznaka razširjena in vključuje dvorec Eggenberg (nemško Schloss Eggenberg) na zahodnem robu mesta. Gradec je bil leta 2003 imenovan za Evropsko prestolnico kulture, leta 2008 pa je postal Mesto kulinaričnih dobrot. V okviru UNESCO-ve mreže Kreativnih mest je prepoznan tudi kot Mesto oblikovanja.

Etimologija

uredi

Ime mesta Graz, prej zapisano Gratz[5] in prej znano tudi kot Grätz, najverjetneje izhaja iz slovanske besede gradec/gradac 'majhen grad'. Nekatere arheološke najdbe kažejo na postavitev majhnega gradu s strani alpskih Slovanov,[6] ki so se naselili v regiji, potem ko so barbarski vpadi pregnali prvotne Kelte in Rimljane. V slovenščini gradec še vedno pomeni 'majhen grad', hipokoristična izpeljanka protozahodnojužnoslovanske besede *gradьcъ, ki izhaja preko tekoče metateze iz skupnoslovanske besede *gordьcъ in preko slovanske tretje palatalizacije iz protoslovanske besede *gardiku, ki je prvotno označevala 'majhno mesto, naselje'. Ime tako sledi običajnemu južnoslovanskemu vzorcu za poimenovanje naselij grad. V večini jezikov uporabljajo nemško obliko imena Graz, Čehi pa ga pišejo kot Štýrský Hradec.

Kljub slovanskemu korenu imena pa so mesto Gradec ustanovili bavarski naseljenci, ki so prispeli kmalu za Slovani, s katerimi so se pomešali. Ime mesta se v zapisih prvič pojavi leta 1128; Zapis o Grezu iz leta 1091 je sporen.

Zgodovina

uredi
Graz, Georg Matthäus Vischer (1670)

Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v bronasto dobo, vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Mesto so nemški ustanovitelji prvotno imenovali Bayrischgraz ali 'Bavarski Gradec' (tj. nemški Gradec), da bi ga ločili od starejšega Windischgraza ali 'slovenskega Gradca'. Bavarski Gradec pa je kmalu zasenčil svojega slovenskega dvojnika in odtlej se je Gradec vedno imenoval nemški.

Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod Babenberžanov je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar Rudolf I. Habsburški mestu podelil posebne pravice.

V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli na gradu Schlossberg, s katerega so vladali Štajerski, Koroški ter delom današnje Slovenije in Italije (Kranjski in Goriški).

Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem Ferdinandom II., ta pa je dal prestolnico preseliti na Dunaj.

Zvezni državni parlament (Landhaus)
Glavni trg (Hauptplatz)

V 16. stoletju so oblikovanje in načrtovanje mesta v prvi vrsti nadzorovali italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena najbolj znanih stavb, ki predstavlja ta slog, je Landhaus, ki ga je zasnoval Domenico dell'Allio in so ga lokalni vladarji uporabljali kot vladni sedež.

S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Ogrov in njihovega kralja Matije Korvina ter s strani osmanskih Turkov v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli.

Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10]

Astronom Johannes Kepler je od leta 1594 kratek čas živel v Gradcu. Delal je kot okrožni matematik in poučeval na luteranski šoli, a si je vseeno našel čas za študij astronomije. Leta 1600, ko so bili protestanti prepovedani v mestu, je Gradec zapustil in se preselil v Prago.

Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Istre). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. Napoleonova vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v bitki pri Wagramu leta 1809, istega leta je bila v palači Schönbrunn na Dunaju podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi določili so morali utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes nekakšen simbol mesta.

Ludwig Boltzmann je bil profesor matematične fizike od leta 1869 do 1890. V tem času je Nikola Tesla leta 1875 študiral elektrotehniko na Politehniki.

Nobelov nagrajenec Otto Loewi je poučeval na Univerzi v Gradcu od leta 1909 do 1938. Ivo Andrić, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1961, je doktoriral na Univerzi v Gradcu. Erwin Schrödinger je bil leta 1936 kratek čas rektor Univerze v Gradcu.

Adolf Hitler je bil leta 1938 toplo sprejet ob svojem obisku v Gradcu, malo preden je bila Avstrija z Anschlussom priključena nacistični Nemčiji. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam Rdeče armade ter s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombardiranji uničeno okoli 16 % stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan.

Leta 1945 je v Gradec prispela sovjetska, nato pa še angleška vojska, ki sta oblikovali svoji zasedbeni coni ter sta ostali v mestu do leta 1955.

Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10]

Geografija

uredi
17 okrožij Gradca
17 okrožij Gradca

Gradec leži na obeh straneh reke Mure v jugovzhodni Avstriji. Je približno 150 km jugozahodno od Dunaja. Najbližje večje urbano središče je Maribor v Sloveniji, ki je približno 50 km južno. Gradec je glavno mesto Štajerske in največje mesto v zvezni deželi, zelena in gosto gozdnata regija na vzhodnem robu Alp. Je v Graški kotlini in je obdan z gorami in hribi na severu, vzhodu in zahodu. Središče mesta leži na nadmorski višini 353 m, najvišja točka je gora Plabutsch s 754 m na zahodni meji. Gora Schöckl je le nekaj kilometrov severneje in se nad mestom dviga za 1100 m.

Gradec je edino mesto s posebnim statutom na avstrijskem Štajerskem (mesto s statusom okraja). Sklenjeno urbano območje mesta obsega 16 mestnih četrti: I. Innere Stadt; II. St. Leonhard; III. Geidorf; IV. Lend; V. Gries; VI. Jakomini; VII. Liebenau; VIII.St. Peter; IX. Waltendorf; X. Ries; XI. Mariatrost; XII. Andritz; XIII. Gösting; XIV. Eggenberg; XV. Wetzelsdorf; XVI. Strassgang in še nekaj naselij, ki spadajo v njih: Algersdorf, Baierdorf, Harmsdorf, Krottendorf, Webling, Hart, Neu-Hart, Puntigam, Rudersdof, Murfeld, Engelsdorf, Neudorf, Neufeld, Messendorf, Ragnitz, Kroisbach, Mariagrün, Unterweizbach ter satelitska obmestna naselja Hochgreit na severu, Gemeinde Gratwein in Judendorf-Strassengel na severozahodu, Seiersberg, Pirka, Feldkirchen bei Graz, Raaba, Lamberg, Hart bei Graz, Karlsdorf bei Graz, Reindorf na jugu in jugovzhodu itd.

Podnebje

uredi

Gradec ima oceansko podnebje (Cfb),[7] vendar se zaradi izoterme 0 °C enako dogaja v mejnem vlažnem celinskem podnebju (Dfb) po Köppnovi podnebni klasifikaciji. Wladimir Köppen je bil sam v mestu in je izvedel študije, da bi ugotovil, kako je podnebje preteklosti vplivalo na teorijo kontinentalnega drifta.[8] Zaradi svoje lege jugovzhodno od Alp je Gradec zaščiten pred prevladujočimi zahodnimi vetrovi, ki prinašajo vremenske fronte iz severnega Atlantika v severozahodno in srednjo Evropo. Vreme v Gradcu je tako pod vplivom Sredozemlja in ima več sončnih ur na leto kot Dunaj ali Salzburg ter tudi manj vetra ali dežja. Gradec leži v kotlini, ki je odprta le proti jugu, zaradi česar je podnebje toplejše, kot bi pričakovali na tej zemljepisni širini.[9] V Gradcu najdemo rastline, ki običajno rastejo veliko južneje.

  • povprečne temperature: letališče Gradec 8,7 °C / Univerza Karl-Franzens 9,4 °C
  • povprečna količina padavin: 818 mm s povprečno 92 deževnimi dnevi (Univerza Karl-Franzens)
  • povprečne sončne ure: 1989 (Univerza Karl-Franzens)

Izobraževanje

uredi
Upravna stavba Graške univerze

Univerza Karla Franca (Karl-Franzens Universität), splošno znana kot UNI, je mestna največja in najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda Karel II. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja Jožefa II., ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v licej. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime Karl-Franzens Universität. Univerza ima danes velik pomen in na njej se izobražuje preko 30.000 študentov. Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo Otto Loewi je na graški univerzi poučeval od 1909 do 1938, pa tudi Johannes Kepler kot učitelj matematike. Erwin Schrödinger je bil leta 1939 kratek čas rektor graške univerze.

Na graški Tehniški univerzi (Technische Universität Graz) je leta 1875 elektrotehniko študiral ameriški izumitelj srbskega rodu Nikola Tesla.

V mestu deluje tudi znana Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti (Universität für Musik und darstellende Kunst Graz), na kateri študira tudi veliko Slovencev. Mdr. je daleč naokoli znana kot šola jazza. Njeni študenti in absolventi pomembno sooblikujejo kulturno življenje v mestu.

Slovenska manjšina

uredi

Gradec, glavno mesto takratne večetnične vojvodine Štajerske, je bil tudi središče slovenščine, zlasti od ustanovitve Univerze v Gradcu leta 1586 do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919. Leta 1574 je bila v Gradcu objavljena prva slovenska katoliška knjiga, leta 1592 pa je Hieronymus Megiser v Gradcu objavil knjigo Dictionarium quatuor linguarum, prvi večjezični slovar slovenščine.[10]

V 19. stoletju so bila študentska društva v Gradcu kalilnica slovenščine in nekateri slovenski študenti so bili tam bolj nacionalno ozaveščeni kot drugi Slovenci. To je pred in med drugo svetovno vojno privedlo do ostrih protislovenskih prizadevanj nemške večine v Gradcu.[11] Slovenci so v mestu vedno predstavljali le majhno manjšino.[12] Zato je Peter Kozler na svojem zemljevidu opredelil slovensko ozemlje na podlagi etnične pripadnosti.

Dandanes nekateri slovenski Štajerci študirajo, nekateri pa so tam našli zaposlitev, medtem ko so bili prej v Sloveniji brezposelni.[11]

Leta 2010 je bil v Gradcu ob 200. obletnici ustanovitve prve in najstarejše katedre za slovenščino organiziran simpozij o odnosu Gradca in Slovencev. Ustanovljena je bila julija 1811 na Lyzeumu v Gradcu na pobudo Janeza Nepomuka Primiča.[13] Izdan je bil zbornik predavanj na to temo. Slovenska pošta je obletnico obeležila z znamko.[14]

Judovska skupnost

uredi

Uspešno judovsko skupnost v mestu so uničili nacisti, ki so tudi požgali veliko sinagogo. Majhna skupina graških Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico Kristalne noči, je graški mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravičila in obžalovanja medvojnih dogodkov.

Znamenitosti

uredi
Glavni članek: Zgodovinsko mestno jedro Gradca.
grajski hrib z urnim stolpom
Stopnice na grajski hrib, znane tudi kot Vojna pot (Kriegssteig)
Burggasse
Pogled z Železnih vrat (Eisernes Tor)
Opera
Schlossberg

Zgodovinsko mestno jedro je bilo leta 1999 dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO[15] zaradi harmoničnega sobivanja tipičnih stavb iz različnih obdobij in v različnih arhitekturnih slogih. Gradec, ki leži na kulturnem mejnem območju med Srednjo Evropo, Italijo in balkanskimi državami, je vsrkal različne vplive iz sosednjih regij in tako dobil svojo izjemno mestno podobo. Danes zgodovinsko središče sestavlja več kot 1000 stavb, katerih starost sega od gotike do sodobne.

Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so:

  • Mestna hiša (Rathaus).
  • Grajski grič (Schlossberg), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec.
  • Urni stolp (Uhrturm) je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča.
  • Nova galerija (Neue Galerie), umetniški muzej.
  • Vzpenjača na Grajski grič (Schlossbergbahn), vzpenjača na pobočju Grajskega griča.
  • Sedež štajerske deželne vlade (Landhaus), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio.
  • Orožarna (Landeszeughaus) je največja te vrste na svetu.
  • Operna hiša (Opernhaus), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji.
  • Gledališče (Schauspielhaus), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger.
  • Stolnica v Gradcu (Dom), redek spomenik gotske arhitekture. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je Landplagenbild ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. Mavzolej cesarja Ferdinanda II. ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski.
  • Mestni park (Stadtpark), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark.
  • Grad (Burg) z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade.
  • Poslikana hiša (Gemaltes Haus) na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer).
  • Muzej sodobne umetnosti v Gradcu (Kunsthaus Graz)
  • Otok na Muri (Murinsel), umetni otok na reki Muri.
  • Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše tevtonskih vitezov na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra.
Landhaus z vhodom v Graško orožarno

Zunaj zgodovinskega mestnega jedra

uredi
  • dvorec Eggenberg (Schloss Eggenberg) je baročna palača na zahodnem robu Gradca z državniškimi sobanami in muzejem. Leta 2010 je bila dodana na obstoječi seznam svetovne dediščine zgodovinskega jedra Gradca.
  • Bazilika Mariatrost (Basilika Mariatrost) je poznobaročna cerkev na vzhodnem robu Gradca.
  • Cerkev Jezusovega srca (Herz-Jesu-Kirche) je največja cerkev v Gradcu s tretjim najvišjim zvonikom v Avstriji, zgrajena v neogotskem slogu.
  • Kalvarijski hrib (Kalvarienberg) v predelu Gösting v Gradcu s kalvarijo in cerkvijo iz 17. stoletja.
  • Univerzitetna bolnišnica v Gradcu je največja bolnišnica v Gradcu in ena največjih bolnišnic v Avstriji. Je največji secesijsko-umetniški stavbni kompleks v Avstriji in je bil zgrajen med letoma 1904 in 1912. Upravlja jo zvezna dežela Štajerska in je ena najbolj znanih bolnišnic v Avstriji in srednji Evropi.
  • Razgledne točke za razgled na mesto so ruševine Gösting (Ruine Gösting), ruševine gradu na vrhu hriba na severozahodnem robu mesta, in Plabutsch/Fürstenstand za palačo Eggenberg z restavracijo in razglednim stolpom na vrhu hriba, ter Buchkogel/Kronprinz-Rudolf-Warte.

Širše območje Gradca

uredi
  • Avstrijska razstava na prostem Stübing (Österreichisches Freilichtmuseum Stübing), muzej na prostem, ki vsebuje stare kmečke hiše/gospodarske stavbe iz vse Avstrije, ponovno zbrane v zgodovinskih okoljih.
  • Lurska jama (Lurgrotte), najobsežnejši jamski sistem v Avstriji.
  • Kobilarna lipicanca Piber (Lipizzanergestüt Piber), kobilarna lipicanca v Piberju, kjer vzrejajo znane konje.
  • Osem štajerskih vinskih poti (Steirische Weinstraßen) skozi vinorodne regije na Štajerskem.
  • Regija termalnih kopališč (Thermenregion), zdraviliška regija vzhodno od Gradca.
  • Grad Riegersburg, mogočna trdnjava, ki ni bila nikoli osvojena. Bil je branik proti turškim vpadom.

Kulturne prireditve

uredi

Leta 2003 je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope. V mestu poteka vsakoletni festival Štajerska jesen.

Prometne povezave

uredi

Južno od mesta leži letališče Gradec.

Znane osebnosti povezane z Gradcem

uredi

Pobratena mesta

uredi

Druge oblike sodelovanja med mesti, podobne pobratenju:

Sklici

uredi
  1. ↑ Arora, Steffen (13. november 2021). »KPÖ-geführte Linkskoalition stellt ihr 'Programm für Graz' vor«. Der Standard (v avstrijski nemščini). Pridobljeno 17. novembra 2021.
  2. ↑ »Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie«. Pridobljeno 5. februarja 2025.
  3. ↑ »Dauersiedlungsraum der Gemeinden Politischen Bezirke und Bundesländer - Gebietsstand 1.1.2018«. Statistik Austria. Pridobljeno 10. marca 2019.
  4. ↑ Primic, Janez Nepomuk (1809). Poezije. str. 14.
  5. ↑ Baynes, T. S.; Smith, W. R., ur. (1880). »Gratz« . Encyclopædia Britannica. Zv. 11 (9. izd.). New York: Charles Scribner's Sons. str. 63.
  6. ↑ Fichtner, Paula Sutter (11. junij 2009). Historical Dictionary of Austria (v angleščini). Scarecrow Press. ISBN 9780810863101.
  7. ↑ »Graz, Austria Köppen Climate Classification (Weatherbase)«. Weatherbase. Pridobljeno 13. novembra 2018.
  8. ↑ Saha, Pijushkanti (5. junij 2012). Modern Climatology (v angleščini). Allied Publishers. ISBN 9788184247565.
  9. ↑ Graz-Universität Klimadaten
  10. ↑ »Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor linguarum 1592« [The Concise Grammar of Four Languages in Megiser's 1592 Dictionary]. Jezikoslovni Zapiski. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. 13 (1/2): 23–32. 2007. ISSN 0354-0448. (COBISS).
  11. 1 2 Granda, Stane (2006). »Gradec in Slovenci« (PDF). Traditiones. Zv. 35, št. 2. University of Graz. str. 99–103. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 18. avgusta 2011. Pridobljeno 17. decembra 2010.
  12. ↑ »Slovenes of Carinthia and Styria in Austria«. Minority Rights Group (v ameriški angleščini). Pridobljeno 3. decembra 2025.
  13. ↑ »Janez Nepomuk Primic in ustanovitev stolice za slovenski jezik na liceju v Gradcu 1811« [Janez Nepomuk Primic and the Establishment of the Chair of Slovene at the Lyzeum in Graz in 1811] (PDF). Slavistična revija [Journal of Slavic Linguistics]. 50 (1). Januar–marec 2002. ISSN 1855-7570. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. decembra 2013.
  14. ↑ Bračič, Bojan (november–december 2011). Korber, Mateja (ur.). »Predstavitev znamke v baročni dvorani graškega semenišča«. Razgledi: glasilo Pošte Slovenije [Views: The Bulletin of the Post of Slovenia]. Pošta Slovenije [Post of Slovenia]. ISSN 1318-5705.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. ↑ »A Short History of the City«. graz.at. Graz: Stadt Graz – Magistratsdirektion, Abteilung für Öffentlichkeitsarbeit. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2013. Pridobljeno 25. julija 2017.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gradec&oldid=6683231«